Ena mojih najljubših je zelje ali pa ohrovt s krompirjem.
Mogoče se bo komu zdelo malo čudno, vendar je res. Ker imam rada preproste in okusne jedi, za katere sestavine so vedno pri roki ali pa se jih dobi v določeni sezoni.
Ni boljšega vonja, kot ta . . . po popraženem krompirju z zeljem in okus . . mmmm . . .vsaj zame.
Najraje takšne in podobne jedi pripravljam kar v okroglem pekaču (pizzopek). Zame je to univerzalna "kozica" za praktično pripravljanje skoraj vseh jedi.
Razlogov je veliko. Nič se ne prime dna . . . lahko delam tudi brez maščobe, dobro . . . če pozabim pravočasno premešati ali obrniti, se lahko tudi prime in celo prižge. Tu je mišljeno bolj to, da lahko delam z nič ali zelo malo maščobe.
Potem . . . v njem kuham večje količine zelenjave, blanširam . . . pražim čebulo, delam ragu. Ker ponavadi delam v drugem prostoru, oz. zunaj, v stanovanju ni vonja po kuhariji.
Ko končam s pripravo jedi, ponavadi kar pekač prinesem na mizo in si postrežemo direktno iz njega na krožnike. Seveda sem zelo previdna pri uporabi kuhinjskega "orodja", da se dno ne popraska. .
Torej . . . delala sem zelje s krompirjem . . .
sestavine:
5 krompirjev
1 večja glava zelja (prerezala sem na polovico, odstranila stržen in nekaj trših delov ter zrezala na trakove)
1 strok česna
olivno olje
žlica masti z ocvirki
koromačevi cvetovi (posušeni in sveži, vsakih dva ščepca)
sol
V pekač se natočila tople vode (tričetrt posode). Počakala sem, da je zavrela, jo solila in vanjo položila na trakove narezano zelje. Krompir sem skuhala posebej in ga grobo pretlačila z ročno "tlačilko krompirja". Kuhano zelje sem precedila in ga še malo na grobo sesekljala z nožem kar na cedilu. V pekač sem dala olivno olje in žlico masti z ocvirki
Včasih, ko je bil čas kolin, sem jih bila sposobna pojesti celo pest . . . s kruhom . . . seveda naenkrat, ker sem jih oboževala . . . njihov vonj in okus. Obožujem jih še danes, vendar samo od daleč, ker pa se nisem želela za vedno poslovit od njih sem letos naredila kozarček masti z ocvirki za takšne priložnosti, kot je recimo ta.
Dodala sem sesekljan strok česna, pustila kakšno sekundo, da je zadišalo in dodala zelje in krompir. Pražila sem še nekaj minut in vsake toliko obrnila z leseno lopatico. Krompir je ponekod dobil lepo zlatorjavo skorjico. Na koncu sem potresla s svežimi koromačevimi semeni, premešala in servirala.
Po vrhu sem potresla s posušenimi cvetovi koromača..